Posted by: liankenda | August 19, 2009

Urbanščice (narcise)

NARCISA (Narcissus sp.)

Narcisa je zelnata trajnica s čebulico. Spada v družino narcisovk (Amaryllidaceae).
Večina divjih vrst narcis izvira iz Sredozemlja.

Njeni listi so črtalasti, kar je tudi značilno za enokaličnice. So pritlični in se razvijejo pred cvetenjem.
Narcisa ima dvospolne zvezdaste cvetove. V njih se razvijejo en pestič in 6 prašnikov. Listi cvetnega odevala so zrasli v cev, na vrhu katere je podolgovat ali valjast privenček. Plod, ki je mesnat, imenujemo glavica.

Narcise uspevajo na različnih rastiščih, tudi v loncih. Rade imajo sončno do svetlo senčnato rastišče s srednje težko, prepustno zemljo.

Po cvetenju pustimo čebulice v zemlji. Liste odstranimo šele, ko porumenijo in se posušijo.
Narcisa nosi ime po Narcisu iz starogrške mitologije. Lepi Narcis se je zaljubil v svojo podobo, ki jo je ugledal v globokem vrelcu in se vrgel vanj. Bogovi so ga spremenili v cvetico, ki nosi njegovo ime.

Advertisements
Posted by: liankenda | August 19, 2009

Divaški kolesarski krog

Skozi Vremsko Dolino poteka tudi Divaški kolesarski krog, ki privabi mnoge turiste, še posebno kolesarje iz tujih krajev. Odsek, ki poteka po Vremski dolini je dolg 7,26km in spada med delno zahtevno pot.

Posted by: liankenda | August 19, 2009

Turistična pešpot ob ponoru reke Reke

Turistična pešpot ob ponoru reke Reke je primerna za vse starostne skupine. Pot teče večinoma ob strugi reke Reke, dvigne pa se tudi do gradu Školja. Na poti so številne razgledne točke s prelepim pogledom na reko Reko.

Posted by: liankenda | August 19, 2009

Turistična pešpot Famlje-škofeljski most-Škocjan

Turistična pešpot Famlje-škofeljski most-Škocjan vodi mimo železniške postaje na vrhu vasi Dolnje Vreme, čez fameljsko polje do škofeljskega mosta in nato naprej do Škocjana. Pot ni pretežka, zato je primerna tako za otroke kot tudi starejše ljudi.

Posted by: liankenda | August 19, 2009

Bogomir Magajna

Bogomir Magajna se je rodil 13. januarja 1904 v Gornjih Vremah. Doma, kjer so imeli poleg kmetije tudi trgovino, so bili štirje otroci. Bogomir je začel hoditi v šolo v Vremskem Britofu, nato pa je bil gojenec Marijanišča v Ljubljani. Že takrat je začel pisati. Sodeloval je v marijaniščnem listu Plamen, pozneje pa v Križu na gori, Našem čolniču in goriški Družini. Po končani klasični gimnaziji je študiral medicino v Ljubljani in Zagrebu. Leta 1930 je izšla njegova prva knjiga Primorske novele. Nekaj časa je bil vojaški zdravnik v Sarajevu in Logatcu. Specializiral se je za zdravljenje duševnih bolezni in leta 1935 nastopil službo v Bolnišnici za duševne bolezni Ljubljana-Studenec. Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, se je Bogomir pridružil Osvobodilni fronti. Med okupacijo je bil precej časa v italijanskem taborišču. Po kapitulaciji Italije je šel v partizane, kjer je urejal Partizanski zdravstveni vestnik. Po vojni je bil primarij v bolnišnici, kjer je deloval poprej ter predaval po raznih krajih Slovenije in pisal o zdravstveni vzgoji zlasti za Radio Ljubljana in Kmečki glas. Bil je tudi predsednik založniškega sveta koprske založbe Lipa. Umrl je 27. marca 1963 v Ljubljani. Po Bogomirju Magajni nosi ime osnovna šola v Divači.

V njegovih delih srečamo vrsto motivov iz sveta bolnih in nekateri njegovi najboljši liki so upodobitve oseb, ki jim je huda bolezen vtisnila neizbrisane sledi. Na njegovo pisanje so vplivala tudi druga poglavja v njegovem življenju: življenje v rojstni vasici Gornje Vreme, njegov študij v Zagrebu, boj v partizanskih gozdovih ter življenje v prvih desetletjih po osvoboditvi.

Med njegovimi najpomembnejšimi deli so zbirka novel iz časov, ko so Primorci trpeli pod fašizmom, Zaznamovani (1940), roman o študentskem življenju v Zagrebu Gornje mesto (1932), povest o življenju ob jugoslovansko-italijanski meji na Notranjskem Graničarji (1934), pravljica Brkonja Čeljustnik (1933) in večkrat ponatisnjena zbirka zgodb za otroke Racko in Lija (1932). Novele in črtice je objavil še v knjigah Bratje in sestre (1932) in Le hrepenenja (1937). Po vojni je objavil vojne novele in skice Odmev korakov (1953), leta 1955 so izšle Zgodbe o lepih ženah, dve leti pozneje pa zbirka novel Na bregovih srca. Po njegovi smrti je leta 1965 izšel izbor pripovedi Življenje in sanje, medtem ko so leta 1980 v Izbrani mladinski besedi izšle Povestice o punčki Maji, V deželi pravljic in sanj, Čudovita pravljica o Vidu in labodu Belem ptiču ter O zlatem klasu, zlatem grozdu in biseru.

bogomirmagajna

Posted by: liankenda | August 19, 2009

reka Reka

Vremski dolini daje poseben pečat skrivnostna reka Reka, ki je na stiku neprepustnih kamnin z apnenčasto planoto Kras oblikovala sotesko, udorne doline in Škocjanske jame. Izvira pod južnim pobočjem Snežniške planote na Hrvaškem, na nadmorski višini 720 m, kot potok imenovan Velika voda (Vela voda). Na svoji poti zbira vode številnih pritokov in po dobrih 50 kilometrih površinskega toka kot najdaljša slovenska ponikalnica izgine v podzemlje Škocjanskih jam. Podzemni tok Reke je mogoče videti še v Kačni jami in Labodnici,  na površje pa pride ponovno ob morskem obrežju v sosednji Italiji, v 40 kilometrov oddaljenih izvirih Timave blizu kraja Štivan v občini Devin-Nabrežina.

Pred vstopom v Škocjanske jame je Reka ustvarila tri kilometre dolgo in ozko sotesko s skoraj 100 metrov visokimi prepadnimi stenami, ki naj bi nastala s podiranjem stropa nad jamskimi rovi. Soteska se začne pri kraju Škoflje, kjer je tudi edini most čez Reko v Vremski dolini, zgrajen sredi 18. stoletja. Tu je tudi začetek označene pešpoti po soteski, ki nas od Škofeljskega mostu pelje mimo ostankov razvalin gradu Školj, postavljenega na strmih pečinah nad sotesko Reke, proti Škocjanu.

V preteklosti je porečje reke Reke slovelo kot dolina mlinov in žag, ki pa so zaradi pogostih poplav in opuščanja rabe propadli. Edini ohranjen je Dujčev mlin, ki je bil pred časom obnovljen.

Posted by: liankenda | August 18, 2009

Kmetija Jankovi

Vremski Britof 11, 6217 Vremski Britof
GSM: +386 31 335 166
Fax: +386 5 7626 001
E-mail: info@kmetija-jankovi.com

Posted by: liankenda | August 18, 2009

Dujčeva domačija

Škoflje 33,6217 Vremski Britof – Škoflje
Telefon: 05 762 53 05
GSM: 031 786 125, 041 597 988
E-mail: emilijanal@volja.net

Posted by: liankenda | August 18, 2009

Grad Školj

Nad sotesko reke Reke pri Famljah stojijo na strmi prepadni skali razvaline gradu Školj, prvotno last oglejskega patriarha in fevd devinskih grofov, kasneje tudi grofov Walsee, ki so bili njihovi dediči. Prvič se grad omenja leta 1426, pozidan pa je bil morda že v prvi polovici 13. stoletja, kot srednjeveški dvor. Med gradiščani so bili vitezi Plankensteini ter rodbini Ravbar in Neuhaus. Lastnik Školja je bil tudi baron Francesco Rossetti. Grad je po njegovi smrti prehajal v last potomcev rodbine Rossetti, ki je dala grad preurediti v udobno rezidenco. Leta 1809 je grad od Rossettijevih kupil poštni mojster Matija Dolenc, od leta 1885 pa je bil v lasti rodbine Dekleva iz Vremskega Britofa.

Prvotni grad je obsegal dvonadstropno stanovanjsko stavbo, ki jo je varovalo visoko obzidje z okroglim obrambnim in četverokotnim vhodnim stolpom, obrambni jarek in strme prepadne stene nad reko Reko. V gradu je bila grajska kapela, sredi dvorišča pa vodnjak. V dobi renesanse so grad popolnoma na novo zgradili.

Grad Školj je danes v zasebni lasti. Ostanke zidov je prerasel bršljan in prekril komajda še vidne strelne line. Ob dovozni poti do gradu so tudi ostanki murvinega drevoreda in obnovljen kal, ki je služil napajanju živine in divjadi. Razvaline gradu veljajo danes za priljubljeno izletniško točko, s čudovitim pogledom na kanjon reke Reke.

grad školj

Posted by: liankenda | August 18, 2009

Cerkev Sv. Urbana

Prostrani travniki so nekdaj dajali pašo številnim tropom ovac. Na vrhu je nekoč stala cerkvica sv. Urbana, zavetnika pastirjev.

cerkev sv. urban

Older Posts »

Categories