Posted by: liankenda | August 18, 2009

Od živine do divjadi

Advertisements
Posted by: liankenda | August 18, 2009

Magajnova pot

V Sloveniji je več spominskih poti, med njimi tudi literarne, s katerimi se spominjamo znanih pesnikov in pisateljev. Tako je nastala zamisel, da bi v spomin na pisatelja in psihiatra dr. Bogomirja Magajna iz Gornjih Vrem, eno takih poti označili tudi v Vremski dolini. Idejno zasnovo projekta je v okviru Športnega društva Ruj Divača pripravila Mirjam Frankovič Franetič. Nekaj finančnih sredstev, ki so v prvi fazi zadostovala za označitev poti in promocijsko gradivo je bilo pridobljenih iz občinskega proračuna, iz postavke za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Napis na tabli je Magajnova pot z logotipom Brkonje, ki ga je upodobila in oblikovala Nina Vojvoda iz Magajnove pravljice Brkonja Čeljustnik.

Pot se prehodi  krožno in traja dobre 4 ure. Prične se pri Športnem centru Vreme v Famljah in se nadaljuje skozi Vremski Britof, v Gornje Vreme, mimo Magajnove rojstne hiše, po široki gozdni cesti nad Gornjimi Vremami do ceste, ki pod Vremščico vodi za Neverke in Pivko. Cesto se tu prečka ter ponovno nadaljuje s hojo po široki gozdni poti proti vrhu Vremščice. Z vrha se pot nadaljuje po že markirani planinski poti, po grebenu, mimo vagona LD Timav. Pot ponovno preči cesto in se usmeri navzdol po gozdni poti, nato pa po cesti čez tunele do Dolnjih Vrem, mimo kužnega znamenja, naprej proti cilju, pri Športnem centru Vreme.

slika 080

Posted by: liankenda | August 18, 2009

Vremščica

Vremščica je najvišji greben na obrobju Krasa, ki se med Postojnskim poljem in dolino Reke razteza od Divače do Pivke. Njen najvišji vrh, Velika Vremščica, Vrbanov vrh ali Gora sv. Urbana, kot ji pravijo domačini, je s svojimi 1027 metri predzadnji tisočak na Slovenski planinski transverzali proti morju. Na vzhodnem koncu grebena stoji obnovljena cerkvica sv. Urbana, ki velja za zavetnika pastirjev. Od tod izvira tudi ime za najbolj znano cvetlico, ki raste na južnih pobočjih Vremščice, narciso, katero domačini imenujejo »urbanščica« oz. »vrbanščica«.

Severna pobočja porašča gost bukov gozd, medtem ko se na južnih pobočjih Vremščice raztezajo prostrani travniki, ki nudijo pašo tropom ovac. Te so v oskrbi strokovnjakov ljubljanske veterinarske in biotehniške fakultete, ki v okviru Centra za sonaravno rekultiviranje poskušajo s pašo drobnice zaustaviti zaraščanje kraških travišč. Ta ima pod vrhom Vremščice urejeno tudi sirarno, kjer lahko poskusite ter kupite ovčji sir in skuto.

Na Vremščico se lahko povzpnemo iz štirih smeri. Po severnem pobočju iz Senožeč, z juga iz Vremske doline, po vzhodnem grebenu iz Volč ali po slovenski planinski transverzali od Škocjanskih jam. Na vrhu se odpre lep razgled od Nanosa, Snežnika, Slavnika pa vse do Jadranskega morja.

vremscica_resize

Posted by: liankenda | August 18, 2009

Cerkev Marijinega Vnebovzetja

Župnijska cerkev Marijinega Vnebovzetja stoji ob robu vremskega polja, na polotoku, ki ga obliva reka Reka. Kljub oddaljenosti od Vremskega Britofa in drugih naselij, je imela v času, ko so jo sezidali, pomemben položaj. Postavili so jo na križišče dveh cest. Ena je vodila ob Reki v notranjost, druga pa v Brkine.

Sredi polja, malo stran od te cerkve je stala prva prafarna cerkev sv. Jurija. V njej naj bi po pripovedovanju starih Vremcev duhovnik ob nedeljah maševal šele takrat, ko so na belih konjih prijezdili k mašnemu obredu vsi kmetje iz okolice. To so bili časi, ko tod še ni bilo veliko prebivalcev. Ob jožefinskih reformah konec 18. stoletja je cerkev sv. Jurija propadla, še sedaj pa na tem mestu stoji kip sv. Jurija. O obstoju te cerkve pričajo freske v božjepotni Marijini cerkvi, saj je na več mestih upodobljen sv. Jurij na konju z zmajem. O tem kdaj je bilo župnijsko središče prenešeno k Marijini cerkvi, ni ohranjenih pričevanj. Uničil jih je ogenj leta 1700, ko je pogorelo staro župnišče.

c. marije vnebovzete

Podružnične cerkve:

  • Cerkev sv. Lovrenca v Vremskem Britofu stoji na mestu prvotne gotske cerkve. Prvič se omenja v popisu iz leta 1665. Tu je nekoč stal tabor proti Turkom, zato še danes ta kraj imenujejo »na Taboru«. Okoli cerkve je bilo tudi pokopališče, od koder je vas dobila svoje ime.
  • V Gornjih Vremah stoji cerkev sv. Jošta, ki je največja izmed vseh podružnic. Prvič se cerkev omenja v popisu leta 1665, zgrajena pa naj bi bila že okrog leta 1520 in kasneje večkrat predelana. Po drugi svetovni vojni je bila opustošena, vendar pred leti spet obnovljena. Cerkev ima dva stranska oltarja, sv. Trojice in sv. Lucije. Oltar sv. Trojice je bil prinesen iz istoimenske cerkvice, ki je stala na gornjevremskem polju, a je popolnoma razpadla. Na njenem mestu stoji danes znamenje sv. Trojice.
  • Vas Famlje ima podružnično cerkev sv. Tomaža, ki je bila po podatkih iz popisa leta 1665 posvečena sv. Jerneju. Prvič se cerkev omenja v popisu cerkvenih dragocenosti na Kranjskem leta 1526.

sv. tomaž

  • Na Škofljah stoji cerkev »Najdbe sv. Križa«, ki se prvič omenja v popisu iz leta 1665. Prebivalci vasi Škoflje in Zavrhek imajo na koncu škofeljskega polja tudi svoje pokopališče.

« Newer Posts

Categories