Vremska dolina

Vremska dolina je svet med Vremščico in Brkini, kjer reka Reka naplavlja rodovitno zemljo predno ponikne v podzemni svet Škocjanskih jam. Vremska dolina je največja slovenska slepa dolina, kjer so ljudje rodovitno zemljo namenili kmetijskim površinam, gručasta naselja pa postavili na višji obrobni svet. V preteklosti je Vremska dolina slovela tudi kot dolina mlinov in žag. Zaradi pogostih poplav, ki so zalivale mline in rušile jezove, pa so ti  v prvi polovici prejšnjega stoletja začeli propadati. Zadnji delujoči je bil Dujčev mlin na Škofljah, ki je deloval vse do leta 1986. Danes nas na obstoj mlinov in žag spominjajo le še ruševine

Arheološke najdbe dokazujejo, da je bila Vremska dolina naseljena že pred Antiko. Tu so se naseljevala različna ljudstva, med katerimi so bili najpomembnejši Rimljani, ki so v Vremsko dolino prinesli svojo kulturo in znanje.

Dolina je bogata tudi s številnimi kulturnozgodovinskimi in sakralnimi objekti, med katere spadajo ostanki gradov Školj in Švarcenek, cerkve, kraške domačije bogate s kamnoseškimi mojstrovinami ter ostanki rudniške dejavnosti.

Vremska dolina obsega sedem vasi, v Krajevno skupnost Vreme pa spadata še vasi Gornje Ležeče in Podgrad pri Vremah.

Dolnje Vreme

Ena največjih vasi v Vremski dolini so Dolnje Vreme, po domače imenovane »Špile«. To ime je nastalo po špiljah oz. votlinah, ki se nahajajo nad vasjo. Dolnje Vreme štejejo 45 hišnih številk in okrog 110 prebivalcev. Nekaj hiš je opuščenih, večina pa obnovljenih oziroma na novo zgrajenih, saj se sem priseljuje vse več ljudi iz drugih krajev, ki od domačinov kupijo manjša posestva ali domačije in jih nato preuredijo v počitniške hišice. Gre predvsem za ljudi iz večjih mest, ki želijo mestni hrup vsaj za nekaj dni na teden zamenjati s spokojnim mirom na vasi. Tako kot iz sosednjih vasi, tudi vaščani Dolnjih Vrem odhajajo na delo v bližnje kraje. Večina domačinov se še vedno ukvarja s kmetijstvom. Njive obdelujejo na Vremskem polju, po domače »na puli«, ki se razteza pod vasjo.

Na razpotju sredi vasi stoji kamniti križ, po domače »pil«. To je kužno znamenje iz leta 1680, ki spominja na čase, ko je v teh krajih razsajala kuga. Posebnost vasi so tri kamnita korita za napajanje živine, ki še danes služijo temu namenu. Nad vasjo poteka železniška proga, do katere vodi 178 stopnic. Do nedavnega je bilo ob njej železniško postajališče, ki pa ga domačini niso uporabljali, zato so ga pred leti najprej opustili in kasneje stavbo porušili. Skozi Dolnje Vreme vodi tudi markirana pot na Vremščico.

dolnje vreme

Famlje

V Vremsko dolino se iz smeri Divača spustimo preko t.i. »Fameljskega klanca«, na katerem leži vas Famlje. Ta šteje okrog 35 hiš in 80 prebivalcev. Fameljci so si prislužili ime »Kruote«, ker je včasih na vrhu te vasi ležal kal poln žab, po domače krot.

Famlje so poznane kot rudarska vas,  saj je tu izkopavanje črnega premoga potekalo vse od francoskih časov naprej. Leta 1964 je rudarska dejavnost zamrla,  za njo pa so ostali številni rudniški objekti, predmeti in številne zgodbe. Ob zapuščenem rudniku stoji edini stanovanjski blok v Vremski dolini, ki so ga v času delovanja rudnika zgradili za rudarje in njihove družine.  Pomembna pridobitev za vremce je bila izgradnja športnega centra z igriščem in barom Vreme, kjer se odvijajo vsakoletne družabne priredive kot so kres, krajevni praznik KS Vreme in opasilo ob Velikem Šmarnu. Izven vasi, ob reki Reki, stoji ribiška koča, nad vasjo pa lovska koča.

famlje

Goriče pri Famljah

Manjša vasica, po imenu Goriče leži nad »Fameljskim klancem«, ki nas pripelje v Vremsko dolino. Goriče imajo okrog 20 hiš in 40 prebivalcev.

Gornje Ležeče

Gornje Ležeče so razložena vas  ob vznožju Vremščice, na vzhodnem robu Vremske doline. Legenda pravi, da so na tem prostoru živeli in pasli svoje črede ovac trije pastirji. Postopoma pa je na tem prostoru nastala vas. Po ustnem izročilu naj bi bile prve tri hiše zgrajene nižje od današnjih, vendar so jih zaradi gradnje železnice morali premakniti višje, na pobočje, kjer danes stoji vas. Strokovni viri pa pravijo, da so Gornje Ležeče nastale kot delavsko naselje v času gradnje železniške proge.  Gornje Ležeče štejejo 40 prebivalcev in 22 hiš, od tega sta 2 podrtiji, nekaj pa so jih že kupili Italijani za vikende. Gradnja železnice je na neposeljeno gmajno prinesla delavce, ki so prihajali predvsem iz Italije. Tudi v naslednjih desetletjih so se prebivalci Gornjih Ležeč preživljali z delom na železnici, le redki so bili t.i. »čisti kmetje«. V času avstrijske nadoblasti so se vaščani Gornjih Ležeč šolali v Vremskem Britofu, kamor so bili ves čas tudi versko vezani, medtem ko so pod Italijo imeli svojo šolo, in sicer »Pri Skukovih«.

g.lezece

Gornje Vreme

Na vzhodnem robu Vremske doline leži vas Gornje Vreme. Šteje okrog 25 hiš in 50 prebivalcev. Sredi vasi stoji obnovljena rojstna hiša pisateljev Bogomirja in Franceta Magajne, ki je danes last njunega nečaka Ivka Spetiča Magajne. Poleg vasi stoji manjša cerkvica Sv. Jošta, ki je bila pred nekaj leti obnovljena.

gornje

Škoflje

Škoflje ležijo na levem bregu reke Reke. V vas pridemo čez t.i. »Škofeljski most«, s katerega so bili pred leti skoki v Reko, a se je ta tradicija žal opustila. Vas je ena največjih v Vremski dolini, saj šteje okrog 50 hiš in 120 prebivalcev. Na razpotju sredi vasi stoji edina trgovina Vremske doline z znamenitim imenom »Rak«. Na Škofljah je tudi turistična kmetija “Dujčeva domačija”, ki nudi hrano in prenočišča, kampiranje, ribolov v Reki in športno jahanje.

Prebivalci Škofelj imajo vzdevek »Raki«, saj vas Škoflje leži ob reki Reki, ki je bila včasih čista ter polna rib in rakov.

skoflje

Vremski Britof

Vremski Britof velja za centralno naselje Vremske doline tako po legi kot tudi po funkciji. Že od nekdaj je veljalo za agrarno-upravno središče. Tu so koncentrirane nekatere storitvene dejavnosti kot so pošta, podružnična Osnovna šola dr. Bogomirja Magajne s sedežem v Divači, katero obiskujejo učenci od 1. do 5. razreda devetletke in pa cerkev sv. Lovrenca okrog katere je bilo nekoč pokopališče ter protiturški tabor. Še sedaj se ta kraj imenuje ” Na Taboru”.  V Vremskem Britofu za mimoidoče turiste poskrbijo na turistični kmetiji»Pri Jankovih«, kjer imajo urejene apartmaje. Glavna cesta danes pelje mimo Vremskega Britofa, včasih pa je pot vodila ravno skozi vas. Tako so se v vasi velikokrat ustavljali trgovci in ostali potniki ter se zadrževali v številnih vaških gostilnah, o katerih danes ni več sledu. Iz tistih časov pa je še vedno ohranjen znamenit »Makslnov« portal na Deklevovi hiši.

Nedaleč stran od vasi, na robu Vremskega polja, stoji župnijska cerkev Marijinega Vnebovzetja, ob njej pa je ustanova »Skupnost Srečanje«, kjer se zdravijo odvisniki od drog.

britof

Zavrhek

Zavrhek je druga najmanjša vasica v Vremski dolini. Leži za manjšim gričem, za vrhom, od koder tudi izvira njegovo ime. Šteje 19 hiš in 38 ljudi. Na glavnem križišču pred vasjo je manjše pokopališče, kjer so pokopani škofeljski in zavrhovski vaščani.

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s

%d bloggers like this: